Za silvestrovo v København

Dobrodošel v Scandi cool!

København, hip mesto med Baltiškim in Severnim morjem, vetrovno in mrzlo, kljub svoji geografski legi nudi prijetno in atraktivno klimo z barvitim urbanizmom, butičnimi trgovinicami za interier in odlično skandinavsko kulinariko. Raj za vse, ki obožujejo designersko pohištvo in sproščen življenjski stil. Tu pozabite na visoke petke in neudobna oblačila ali skok v avto za obisk bljižnje trgovine. Danci gredo povsod s kolesom, ne glede na dež in mraz. So utrjeni in imajo odlično ponudbo funkcionalnih oblačil, konec koncev so potomci zloglasnih vikingov. Za silvestrovo 2018 sva imela v ožjem izboru še Stockholm, vendar so priporočila prijateljev in sporočila iz spleta, da je København kulinarična prestolnica Evrope, prevagali tehtnico na stran Danske.

Težko pričakovani petek je tu

Rezervirati silvestrovanje dva meseca prej se je izkazalo za izziv, saj so bili hoteli in apartmajčki že precej zasedeni in cene zelo visoke. Na srečo sva na Airbnb našla prostoren apartma v središču mesta na ulici Kompagnistræde (vzporedna z glavno nakupovalno ulico Strøget), ki je imela fantastično izbiro različnih restavracij. Če sva malo več zapravila z apartmajem, sva letalske karte dobila precej ugodno. Iz Ljubljane sva letela v petek popoldne pred prazniki s kratkim postankom v Frankfurtu. V Københavnu sva pristala okrog sedmih zvečer in se iz letališča, ki se nahaja na robu mesta, s podzemno (7 € na osebo) in prestopom na tramvaj hitro znašla v središču mesta, kjer sva v mali piceriji nasproti apartmaja prevzela ključe. Bilo je še dovolj časa za večerjico v simpatičnem lokalčku na najini ulici, kjer sva si prvič privoščila znameniti danski smørrebrød (odprti sendvič na rženem kruhu).

Prazgodovina metanja stvari v močvirje

V soboto zjutraj sva nameravala dan začeti z zajtrkom v prijetnem lokalčku v bližini. Na najino žalost so bili vsi zaprti, saj se ob sobotah ponavadi odpirajo šele ob enajstih, tako da sva se morala zadovoljiti z doma skuhano kavo in oreščki, ki sva jih za ekstremne primere prinesla s seboj. Po improviziranem zajtrku sva se odpravila do bližnjega Danskega nacionalnega muzeja (11 € na osebo) na ogled danske zgodovine. Osredotočila sva se na razstavo prazgodovinskega obdobja (do leta 1050 našega štetja), ki je zelo zanimivo prikazano in obrazloženo (tudi v angleščini) ter vsebuje obsežen nabor predmetov iz tega časa. Kot zanimivost: stara danska predkrščanska verovanja so častila bogove z metanjem vrednih predmetov v močvirja. Zaradi pomanjkanja kisika v vodi in izsuševanja močvar, so se te predmeti odlično ohranili in še dandanes pogosto odkrijejo nova najdišča. Hitreje sva si ogledala še vikingško zgodovino (vikingi so 500 let pred Kolumbom že pluli do Severne Amerike) in srednji vek, nato pa se lačna (zgodovina zlakoti 🙂) odpravila do najine ulice in zavila v mikro kavarnico na okusno brazilsko enolončnico in panine. Podobno kot na Škotskem je kava draga in ogromna.

Po kosilcu pa sprehod po znameniti nakupovalni ulici Strøget do fotogeničnega kanala Nyhavn in naprej do danskega muzeja dizajna (15 € na osebo). Muzej že več kot 125 let združuje ljudi okrog dobrega oblikovanja inovativnih oblik. Njihova stalna kolekcija predstavlja široko paleto industrijskih produktov, vse od stolov in srebrnine do tekstila in keramike. Poleg danskega oblikovanja so v stalni kolekciji tudi predmeti iz Vzhodne Azije in velika zbirka svetovno znanih plakatov. Stalnim razstavam se pridružijo tudi gostujoče, ena izmed njih v času najinega obiska je bila v poklon edinemu Haute couture danskemu modnemu oblikovalcu Erik Mortensenu z naslovom “I am black velvet…”. Nujen ogled za oblikovalce in ljubitelje oblikovanja.
Nazaj grede sva spotoma naletela še na menjavo straže pri kraljevi palači, se ustavila v trgovini Magasin du Nord (ogromna veleblagovnica) in nakupila vse potrebno za zajtrk ter končala na najini ulici na okusni večerji.

Večerja in silvestrovanje v Tivoliju

V nedeljo na silvestrovo zjutraj, v izogib iskanju odprtega lokala, sva si zajtrk raje pripravila doma. Kisel danski ržen kruh s pečenimi jajci in kavo – prednost kuhinje v apartmaju. Dan je bil deževen in vetroven, muzeji in trgovine pa so imele skrajšan delovni čas, kar sva izkoristila za sprehod do kipa Male morske deklice, ki se nahaja na obali severno od centra mesta. Sprehod je vodil mimo parlamenta, kobenhavnske javne knjižnice (moderne črne stavbe ob morju), teatra, čez Nyhavn, ob kraljevi palači do stare vojaške utrdbe Kastellet do precej neuglednega dela obale, kjer se nahaja znana skulptura. Leta 1909 je njeno izdelavo naročil sin ustanovitelja največje danske pivovarne po motivu pravljice danskega avtorja Hansa Christiana Andersena. Vsega 1,25m visok kip počiva na skali tik ob obali in bi ga zlahka spregledala, če ga seveda ne bi obkrožala množica ljudi.

Veter in mraz sta nama nagajala cel dan, tako da sva se popoldne predčasno vrnila v apartma in se v miru pripravila na vnaprej rezervirano silvestrsko večerjo v avstralsko-kanadski restavraciji Tight. Slikovit meni s petimi hodi v kombinaciji z odličnimi vini je bil lepa silvestrska popotnica v 2018. Od wagyu govedine, juhe s krokodiljimi cmočki, pečene prepelice, do jagenjčka s špinačno rižoto. Pika na i je bil tris sladic: čokoladno-pomarančni ganache, kavno čokoladni mousse in biskvit s kokosom in češnjami z jagodo, vse skupaj pa oblito z belo čokolado. Njam!

Najina lokacija se je ponovno izkazala za odlično, saj je bilo od restavracije do apartmaja le 200 m, po večerji pa sva se namenila v le 10 min peš oddaljen zabaviščni park Tivoli. Drugi najstarejši zabaviščni park na svetu je v prednovoletnem času v božičnem okrasju in prekrit z umetnim snegom. Strežejo tradicionalno božično pijačo gløgg (kuhano vino, 6 € kozarec), odprte so trgovinice z božičnim okrasjem, vlakci smrti in druge atrakcije, ob 23h pa predčasno izvedejo novoletni ognjemet. Izjemno kičasto, vendar simpatično. Za glavni ognjemet in prehod v novo leto sva se premaknila na bližnji trg pred mestno hišo, kjer se je nabralo največ ljudi. Nekega uradnega ognjemeta ni bilo, odštevanje se je videlo le na oglasnih panojih, ob prehodu v novo leto pa so obiskovalci izstrelili množico svojih raket. Nekateri domačini so imeli na glavi zaščitna očala, kar glede na frčanje raket vsepovprek, sploh ni bila slaba ideja. Midva seveda ne, tako da sva se okrog enih vrnila nazaj v apartma na zaslužen počitek.

Tržnica z marihuano

V ponedeljek so bili vsi muzeji in trgovine zaprte, tako da sva se odpravila do Freetown Christianie, anarhistične avtonomne komune nedaleč stran od strogega centra proti vzhodu. Nastala je v sedemdesetih letih preteklega stoletja, ko so se v zapuščene stavbe bivše vojašnice naselili skvoterji. Skozi leta se je razvila v anarhistično skupnost z okoli 1000 prebivalci, s svojimi zakoni, ki dovoljujejo mehke droge, in ločeno od države. Policija v sosesko ne zahaja, trava in hašiš pa se prosto prodajata na stojnicah na ulici imenovani Pusher street (edina ulica, kjer je prepovedano fotografiranje). Z državo so imeli v preteklosti kar precej težav, vendar so leta 2011 prebivalci odkupili zemljišče, soseska pa je postala svetovno znana in četrta največja turistična atrakcija v mestu. Na prvega januarja na žalost ni bilo veliko ponudbe (odprte so bile le stojnice s travo), tako da sva se morala zadovoljiti s sprehodom čez večji del soseske. Če je del pri glavnem vhodu še dokaj urejen, se proti severu vedno bolj občuti hipijevski življenjski stil prebivalcev. Na severu sva sosesko zapustila in se mimo moderne opere odpravila čez most nazaj do Nyhavna, katerega sva ujela v lepšem vremenu in naredila nekaj simpatičnih fotk. Na večerji sva se ponovno ustavila na najini ulici, tokrat na solati in burgerju, nato pa v apartma na počitek.

Palača užitka – Rosenborg

Torek, zadnji dan najinega potovanja, sva takoj zjutraj spakirala kovčke in odhitela do Torvehallerne, kakih 10 min peš oddaljene pokrite tržnice. Tržnica ni ravno ogromna je pa toliko bolj raznolika. Ribarnice, pekarne, slaščičarne, sadje in zelenjava, kavarnice, gostilnice, skratka idealen prostor za zajtrk, malico ali kosilo ter za nakup dobrot za domov.

Po odličnem zajtrku z bio kavo iz francoske kafetiere sva odkorakala do bližnjega botaničnega vrta (obisk brezplačen), kjer sva se pogrela v tropskem rastlinjaku. Po kratkem sprehodu skozi park sva skočila čez cesto do gradu Rosenborg (15 € na osebo), poletne rezidence danskega kralja Christiana IV iz leta 1606. Zgradil si jo je kot palačo za uživanje, kar se pozna tudi v nenavadni razporeditvi prostorov: bivalni prostori v pritljičju, plesna dvorana pa v prvem nadstropju. Če je Christian IV še prebival v gradu (in v njem tudi umrl), so ga njegovi nasledniki uporabljali večinoma kot prostor, kamor so vabili visoke goste in jim razkazovali bogastvo danskega kraljestva. Notranjost gradu je seveda temu primerna, vrhunec pa so danski kraljevi dragulji v kleti (za zelo debelimi vrati 🙂).

Pred gradom sva naključno naletela še na orkester pihalne godbe v vojaških uniformah z visokimi kosmatimi kapami, ki so precej podobne britanskim, nato pa odhitela na kosilo v odlično japonsko restavracijo, ki je bila ponovno na “najini ulici”. To je bilo žal najino zadnje kosilo v mestu, saj sva se ob 18h že vkrcala na letalo proti Munchnu in tako zaključila obisk največjega mesta v Skandinaviji.

Ker so štirje dnevi hitro minili, bi si z veseljem København še enkrat ogledala tudi v toplejših, malo bolj sproščenih dneh, saj sva okusila le majhen del vsega kar ponuja. Danci se sicer niso izkazali kot gostobesedni, toliko malo interakcije z domačini nisva imela še nikjer. Mogoče bi si kot pri Slovencih morala pomagati z alkoholom. Sicer pa mesto očara še s svojo arhitekturo in interier trgovinami, ki so polne vaz, luči in ostalega dekorja, a po visokih cenah. Konec koncev ima Danska precej višji standard kot Slovenija, a tudi ljudje cenijo dober dizajn. Obisk definitivno priporočava za vse ljubitelje estetike in dobre hrane.