Sreda, 31.10.2018
Danes je Halloween 🎃 👻! Dogodek na katerega se mesto pripravlja tedne, če ne mesece, midva pa tudi. O kostumih sva začela razmišljati že takoj po nakupu kart v maju, v zadnjih dveh mesecih pred potovanjem pa sva nakupila vse potrebno po neštetih trgovinah, pobarvala, zašila, nalepila, skratka prišla sva pripravljena!
Ker se našemiva šele zvečer, se prej odpraviva na ogled botaničnega vrta, do katerega sedaj lahko končno prideva, ker je festivala na srečo že konec. A najprej seveda zajtrk: biscuits and gravy, ali po naše kolački z omako. Tipična ameriška južnjaška jed sestavljena iz maslenih kruhastih slanih kolačkov in dobro začinjene omake. Okusno in težko, vsaj ne bova hitro lačna. Potem pa v avto, hop čez most in mimo centra v mestni park, kjer parkirava na cesti pod čudovitim hrastovim drevoredom. Glede parkiranje je potrebno povedati da je to precej sproščen šport. Večinoma domačini puščajo avtomobile ob cesti razen tam, kjer je posebej označeno, da ne smeš.
Botanični vrt je sicer majhen, vendar prijetno urejen, poleg rastlin pa si ogledava še halloweenske kreacije iz lokalnih osnovnih in srednjih šol ter društev. Sprehod med rastlinami je tudi odlično zdravilo za mačka, zato še malo posediva in ura je hitro ena, ko sva z Adeline in Tomom iz kuharskega tečaja zmenjena za kosilo. Z avtom ju pobereva na Magazine street, nato pa se skupaj odpeljemo v business district do Cochon Butcherja, trendovskega lokala specializiranega za klobase in mesne jedi (drug del lokala je mesnica). Privoščiva si tipično cajunsko boudin (klobasa podobna krvavici brez krvi), sendvič z začinjeno govedino in karamelizirano čebulo ter sendviček iz račjega sušenega mesa in sira. Za zaključek pa še ameriški praline s slanino in pito iz slanih arašidov in karamele. Božanska hrana, prijeten pogovor, kosilo je mimo, kot bi mignil. Še zadnjič se posloviva od novih prijateljev in se odpeljeva nazaj domov, kjer si privoščiva hudo potreben popoldanski počitek.
Zbudiva se okrog pol šestih, zabava se bo kmalu začela, zato hitro v lepotilnico. Po približno uri sva pripravljena: kraljica Kleopatra in njen Mark Antonij. Gostitelji so navdušeni, pohvale letijo iz vseh strani. Skupaj z ostalimi se usedeva na verando, kjer lokalni otroci (najmanjši v spremstvu staršev) hodijo po bonbone (trick or treat!). Dobra volja je na vrhuncu, otroci se bašejo s cukri, odrasli z alkoholom (jello shots), pohvale letijo na vse strani, sladkorje pa dobi vsak, ne glede na kvaliteto kostuma. Na hitro se sprehodiva še po soseski in občudujeva okrašene hiše ter prejemava občudujoče poglede ter občasne komentarje, najbolj simpatičen je bil mali fantek, ki je Marka Antonija zamenjal z gasilcem. Za konec večera se odpeljeva še v center mesta, kjer se sprehodiva po ulicah polnih bolj ali manj dodelanih kostumov. Občasno naju kdo ustavi in pohvali najine kostume (predvsem Kleopatro!) ali celo prosi za skupinsko fotografiranje. Ja, ljudje tukaj so precej bolj odprti, pozitivni in direktni, kot v Sloveniji, zato sva se počutila zelo dobrodošla. Na ulici si privoščiva še ocvrte banane plantain, nato pa zavijeva v enega izmed lokalov, kjer uživava v živi blues-pop mešanici lokalnega benda. Izmučena se ob enajstih pripeljeva domov na počitek.
Četrtek, 1.11.2018
Ponoči je nad nas prišla nevihta in danes je prvi dan slabega vremena, kar bova izkoristila za obisk špecerije, da nakupiva vse potrebno za kuhanje kreolskih in cajunskih jedi doma. Zajtrk je ponovno obilen: pečena jajca v posodicah iz šunke ter zdrobasta polivka s sirom. Z avtom se že neštetokrat zapeljeva čez most in zavijeva v Business district, kjer se nahaja malo večji lokalni supermarket Rouses. Nakupiva piškote, bonbone, začimbe, posušene kozice in še in še. Zaradi slabega vremena se poleniva tudi midva in zato se odločiva najprej za dolg počitek. Po nekaj urah pa končno postaneva spet lačna in se zapeljeva v morsko restavracijo, ki nama jo priporoča Karen: Deanie’s seafood v French quarterju. Preden naročiva, na mizo dobiva kuhan krompir z lupino, katerega si lahko sam začiniš in namažeš z maslom – malo nepričakovan začetek. Za predjed si razdeliva odlične gratinirane ostrige s parmezanom, maslom in česnom, za glavno jed pa naročiva kozice na žaru v omaki s solato za prilogo in gratiniranega mehko lupinastega raka. Oboje je spet odlično in polno cajunsko-kreolskega močnega začinjenega okusa. Za razliko od naših mediteranskih jedi, jih oni pripravijo z več začimbami in maščobe in tako kot pri vsej ostali hrani, so kalorijske vrednosti tipično ameriške. To je tudi glavni razlog, da preskočiva sladico.
Ker je to najin zadnji dan se, odločiva, da ga bova kulturno zaključila in tako se odpraviva v galerijo NOMA, kjer si ogledava krajšo zbirko od renesanse, baroka do francoskega in ameriškega 19.stoletja, moderno in sodobno umetnost, v najvišjem nadstropju pa zaradi pomankanja časa samo na hitro preletiva pred kolumbijsko ameriško, pacifiško in afriško umetnost. Galerija kljub majhnosti gosti kar nekaj znanih imen, med njimi Warhola, Miroja, Picassoja in Pollocka. Majhen del je namenjen tudi industrijskemu oblikovanju.
Za zaključek se še zadnjič sprehodiva skozi živahen French quarter in izkoristiva sprehod za nakup zadnjih spominkov, saj jutri na žalost že odhajava domov.
Petek, 2.11.2018
Dan odhoda je tu in roko na srce bi z veseljem našo mrzlo in temno zimo preživela tu. Morava priznati, da naju je New Orleans zelo pozitivno presenetil, saj ni ne tipčno ameriški, ne tipčno evropski. Nedvomno je zanimivo živahno mesto z edinstveno energijo. Kdo ne bi bil sproščen ob povprečni temperaturi med 20 stopinjami in seveda svetovno znani južnjaški gostoljubnosti. Drži sicer, da mesto ni najbolj čisto in po statistiki varno, a vseeno izpade domačno, prijazno, barvito s krasno francosko kolonialno arhitekturo, okusno hrano in živo glasbo. Z veseljem se bova še vrnila.
