Sobota, 2. 4. 2022
Pred nami je bil še en čudovit sončen dan, katerega smo nameravali izkoristiti z vožnjo do Granade in obiskom Alhambre. Dve uri in pol vožnje do Granade je bilo pred nami, slikovita cesta pa je vodila skozi puščavo Tabernas in pod zasneženimi vrhovi Sierre Nevade, najvišjega gorovja Iberskega polotoka. Temperatura se je v Granadi spustila na vsega 13 stopinj, kar je bilo precej manj od obmorskih 20. Kosili smo v predmestju Granade v arabsko španski restavraciji, nato pa se odpeljali do Alhambre, kjer smo imeli pozno zvečer rezervirane karte za vstop v palače. Alhambra je kompleks palač in utrdbe na hribu nad Granado in je en izmed najbolj obiskanih spomenikov v Andaluziji in na sploh v Španiji. Začetki segajo v 12. stoletje, ko je dinastija Nasrid obstoječo utrdbo na hribu nad Granado začela razvijati v središče emirata Granade. Ob svojem vrhuncu v 14. stoletju je bila mesto v malem, skupaj s številnimi palačami, mošejo, hamamom, hišami, delavnicami in celo kompleksnim vodovodom. Po rekonkvisti in padcu emirata v letu 1492, so krščanski vladarji še vlagali v kompleks, dodali nekaj zgradb in spremenili nekaj obstoječih, vendar nikakor niso mogli doseči mojstrovin rokodelcev mavrskih korenin in še danes Alhambra šteje kot en izmed največjih spomenikov, ne samo mavrske, ampak celotne islamske arhitekture. Je bila pa tudi edina lokacija, kjer vstopnice (14 € na osebo za obisk palač) nismo dobili na želeno uro, temveč precej pozno, ob pol sedmih zvečer. V sam kompleks lahko sicer vstopiš kadarkoli, le za obisk najbolj znane Nasridove palače imaš na voljo točno določeno uro. Po kosilu smo se tako odpeljali do parkirišča pred Alhambro in okrog pete ure vstopili v kompleks. Ogled smo začeli s letno rezidenco Generalife, ki se nahaja izven kompleksa same Alhambre, in je bila zgrajena ob začetku 14. stoletja. Že sprehod do palače pelje čez čudovite vrtove obdane z vodo, ki je bila največje bogastvo Mavrov, ki izhajajo iz suhe severne Afrike. Sama palača pa zračna, s čudovitimi ostrešji, oboki in vzorci vklesanimi v stene ter z lepim razgledom na arabsko četrt Granade na eni strani ter Alhambro na drugi. Že ogled rezidence je dal občutek velikega bogastva Nasridov ter neizmerne spretnosti kamnosekov, arhitektov in inženirjev srednjega veka. Nato smo vstopili v sam kompleks Alhambre in začeli z ogledom Alcazabe, stare utrdbe in najstarejšega ter najslabše ohranjenega dela kompleksa. Ker leži na sami konici hriba, je vrhunec ogleda razgled nad celotno Granado na eni strani ter na snežene vrhove Sierre Nevade na drugi. Malo pred sedmo smo se postavili v vrsto pred vhod v palače Nasrid, najbolj znan in izjemen del kompleksa. In bili navdušeni od začetka do konca! Lepota notranjosti je res izjemna, od izrezljanih stropov, barvite keramike, do izklesanih stebrov in vzorcev na stenah. Mojstrska uporaba svetlobe, zračnost prostorov in prisotnost vode naredijo prostore še toliko bolj privlačne, sploh ob misli na vroča poletja, ko temperatura zlahka preseže 40 stopinj. Mavri so bili res mojstri in v Evropi jim nihče ni bil sposoben parirati še veliko stoletij kasneje! Z obiskom smo zaključili šele po osmi uri, se nato vrnili v naš avtodom in prenočili kar na parkirišču.
