Petek, 8. 4. 2022
Prenočišče na kmetiji je bila tokrat zanimiva izkušnja: lokalni kmet Pepe je del svojega posestva zravnal in napeljal vodovod ter elektriko in postavil preprosto stranišče s tušem. V to ga je verjetno prepričala Nizozemka, ki je s svojim avtodomom tu ustavila pred nekaj meseci in zdaj skrbi za marketing in sprejem gostov z avtodomi. Dodatna ponudba so večeri s petjem ob igranju kitare (katero igra Pepe) in pa ogled hranjenja številnih živali na kmetiji vsako dopoldne. Petje in kitaro smo preskočili (smo sicer slišali skozi tanke stene našega avtodoma), smo si pa od daleč ogledali hranjenje živali s katerimi je bila kmetija kar bogata: prašiči iberico, konji, osli, ovce, kure in še kaj bi se našlo. Opoldne smo kmetijo zapustili in se odpeljalo do bližnjega belega mesta Arcos de la Frontera, ki impresivno stoji na hribu s prepadnimi stenami. V vodičih je mesto omenjeno kot eno izmed najbolj impresivnih pueblos blancos, a sva bila vseeno nad Vejerjem mnogo bolj navdušena. Ulice so bile malenkost manj urejene in tudi razpotegnjenost na ozkem hribu Arcosu ni bila v prid. Je pa mesto znano po praznovanju svetega tedna (semana santa), tedna pred veliko nočjo, ko se po mestu vrstijo procesije. V mestu smo si privoščili tudi kosilo v eni izmed ne preveč številnih restavracij. Bilo je dokaj okusno, a nezapomnljivo. Popoldne smo mesto zapustili in se zapeljali do dobro uro oddaljene Sevilje, kjer smo na obrobju mesta našli dokaj hecno postajališče za avtodome. Ni bilo najlepše in tudi lokacija pod železnico ni bila najbolj umirjena, je imel pa čista stranišča in tuše, avtobusno postajo takoj pred vhodom ter nakupovalno središče čez cesto.
Sobota, 9. 4. 2022
Sevilja je glavno in največje mesto v Andaluziji in s svojimi skoraj 700.000 prebivalci prava metropola. Iskati parkirišče v bližini centra se je posledično zdelo nemogoče (sklepamo na to, da smo po pomoti prejšnji dan z avtodomom zablodili v samo središče), tako da smo se zjutraj po zajtrku usedli na avtobus, ki smo ga imeli dobesedno pred nosom, in se zapeljali do roba starega mestnega središča. Od postaje do palače Alcázar, kamor smo se namenili prvo, je bilo le nekaj minut hoje. Za vstop v palačo smo si tokrat omislili voden ogled, za kar je bilo potrebno počakati dobro uro in čas smo odlično izkoristili za obisk enega izmed številnih tapas barov. Ob pol dveh smo bili v palači, ki je edinstvena po svoji arhitekturi, saj jo je dal zgraditi Peter Kastiljski, krščanski kralj, in to v mavrskem slogu. Zidarje in rokodelce je najel od samih emirjev iz Granade, tako da palača precej spominja na Alhambro, vendar z malenkost manj dovršenosti. Za krščanskega kralja je posebej nenavadno, da je dovolil napise v arabščini in islamsko simboliko, a je bil pred rekonkvisto vseeno ta del Španije precej bolj versko raznolik. Voden ogled s povprečnim vodičem se je zaključil po približno eni uri, mi pa smo nato zavili kar v vrtove poleg palače. Počitek v hladni senci je dobro del, saj se je temperatura tokrat dvignila skoraj do 30 stopinj. Po palači smo zavili v seviljsko katedralo, tretjo največjo katedralo na svetu in velikost ter količina zlatega okrasja sta tisto kar res preseneti. Sevilja je bila le prestolnica za odprave v Amerike in posledično v časih kolonizacije izjemno bogata, kar se seveda pozna na katedrali, v kateri je pokopan tudi Krištof Kolumb. Občutek naše majhnosti zlakoti in po ogledu smo se odpravili v iskanje poznega kosila. Mesto je bilo polno ljudi in najti prazno mizo ni bilo tako enostavno, kljub veliki izbiri restavracij. Pristali smo v bolj turistično usmerjeni v eni izmed ulic v peš coni, postrežba je bila hitra, hrana okusna, a ne pretresljiva. Po kosilu smo naredili še en daljši obhod po mestu do nabrežja reke Guadalquivir in potem nazaj mimo bikoborske arene in obrambnega stolpa Torre del Oro vse do Plaze de España. Nato pa na avtobus in nazaj do našega avtodoma. Sevilja je ogromna z veliko turistične in gastronomske ponudbe. Dan v mestu je hitro minil in izpustili smo kar nekaj zanimivosti. V živahnem mestu bi brez težav preživeli še kak dan ali dva.
