New York – New York

New York si svojega nadimka Big Apple ni prislužil zgolj po naključju. Mesto, ki bi ga lahko opisali samo s superlativi, je metropola in svetovna velesila na finančnem, kulturnem in medijskem področju. Sam nadimek se je začel pojavljati že v zgodnjem 19. stoletju, ko ga je uradno tudi prvič zapisal politik John Fitzgerald v New York Morning Telegraphu. Besedno zvezo so radi uporabljali jazzisti, saj je bil New York mesto, kjer je bilo njihovo igranje najvišje poplačano (v jazzovskem žargonu “sugar” pomeni denar, jabolko pa kot sadež vsebuje veliko količino sladkorja). Sicer je mesto v času industrijske revolucije dobilo prizvok umazanega in nevarnega, a ga je leta 1971 rešila oglaševalska kampanja s osrednjim sloganom “The Big Apple”, ki je bila namenjena privabljanju turistov v mesto. Par let kasneje se je nadaljevala z znamenitim stiliziranim sloganom Miltona Glaserja I ❤ NY. In še kako sta bili uspešni: New York je v letu 2017 obiskalo več kot 60 milijonov turistov, Times Square pa je po ocenah tretja najbolj obiskana znamenitost na svetu.

In seveda ni edina, mase privabljajo še Empire State Building, Kip svobode, Ellis Island, zgodovinsko središče imigracije v ZDA, vrhunski muzikali na Broadwayu, Centralni park, ogromen živalski vrt v Bronxu, Združeni narodi in še in še. V New Yorku si vsakdo lahko najde nekaj zase, od ljubiteljev umetnosti (MOMA, Metropolitanski muzej, Guggenheim, …), športnih navdušencev (tekme NBA, NHL), do gurmanov (77 restavracij z michelinovo zvezdico) in ljubiteljev glasbe. Če dodamo še dejstvo, da se v New Yorku aktivno govori 800 različnih jezikov in da je 3,5 milijonov prebivalcev bilo rojenih izven ZDA, lahko zlahka govorimo o najbolj raznolikem mestu na svetu, ki ponuja nekaj za vsakogar.

Vse to sva želela doživeti tudi midva v prvomajskem petdnevnem obisku mesta, ki bi bil seveda daljši, če bi le dopust to dopuščal. Drug privlačen razlog za obisk mesta pa je bil seveda shopping. Nakupovanje v ZDA se trenutno splača zaradi relativno močnega evra in nizkih davkov, New York pa je s svojo široko ponudbo meka za nakupovalce. Turistične agencije vse pogosteje organizirajo ekskurzije v mesto izključno z namenom nakupovanja. Peta avenija s svojim širokim izborom dizajnerskih trgovin, Macy’s, največa veleblagovnica na svetu, ter Bloomingdale’s za najbolj zahtevne, zadovoljijo vse okuse in globine žepov.

Ponovno sva poletela z Air France

Potep se je začel v četrtek 26.4. okrog enih, ko sva se direktno iz službe odpeljala proti Ljubljanskem letališču. Glede na pretekle izkušnje, sva si tokrat raje vzela malo več časa in si mirno privoščila kavo na letališču, od koder sva odletela ob 15:15 proti Parizu. Dve uri za prestopanje se sliši precej, vendar glede na razdrobljenost pariškega letališča CDG, ravno prav. Po slabih osem ur dolgem poletu sva na letališču JFK v New Yorku pristala okrog 21h zvečer po lokalnem času. Vstop v ZDA je potekal hitro in brez težav in ker sva bila ob 22h že na terminalu, sva se namesto taksija (60 €) raje odločila za javni prevoz (6 €). V najin hotel v finančnem distriktu Manhatnna sva prispela okrog polnoči in se hitro znašla v postelji na zasluženem počitku.

Deževni dan pride prav za zapravljanje

Vremensko napoved sva spremljala že nekaj dni pred odhodom in se je, podobno kot pri nas, izkazala za precej nezanesljivo. Pričakovala sva večino lepih dni, petek zjutraj pa naju je neprijetno presenetilo oblačno vreme z občasnim pršenjem. Plan sva hitro prilagodila in si dan rezervirala za nakupovanje. Zajtrk sva si privoščila v bližini Wall street-a v “francoski” pekarni, nato pa se s podzemno odpravila do 34. ulice, kjer je največja veleblagovnica Macy’s. Mimogrede podzemna je izjemno ugodna, vožnja stane $2,75 ali $32 neomejena tedenska karta. Šest ur kasneje (ja prav ste prebrali) sva trgovino zapustila s polnimi rokami vrečk. Devet nadstropij, restavracije in kavarne na skoraj vsakem nadstropju in 30% popusta na skoraj vse artikle. Nihče od naju ni ljubitelj nakupovanja, vendar je teh nekaj ur minilo kot bi mignil. Po večerji v kultni japonski restavraciji Ivan Ramen, katere glavni kuhar je bil, tako kot naša Ana Roš, predstavljen v Netflixovi oddaji Chef’s Table, sva se odpravila še na nočni ogled Times Squarea, kjer je bila gneča velika, reklamni panoji pa zaradi noči še toliko bolj impresivni. Če se ponavadi oglasom radi izognemo, se Times Square obišče ravno zaradi njih.

MoMA, centralni park in Brooklyn Bridge

V soboto sva upala na lepše vreme, vendar sva se zbudila v megleno jutro. Izlet z ladjico okrog Manhattna je ponovno odpadel, tako da sva se odločila za obisk muzeja moderne umetnosti – MoMA. Ustavila sva se na zajtrku blizu Wall Streeta, nato pa na podzemno in do 53. ulice. MoMA (vstopnina $25 na osebo) gosti stalno kolekcijo slovitih imen moderne umetnosti med obdobjem 1880 do 1950 z res impresivnim izborom slik in odličnim glasovnim vodnikom, katerega se lahko uporablja kar z lastnim telefonom. Gneča v dopoldanskih urah ni bila pretirana, a sva kljub temu v galeriji preživela slabe tri ure, brez da bi podrobno obiskala začasne razstave.

Nato sva se odpravila do centralnega parka, druge najbolj obiskane atrakcije v mestu, in si spotoma na uličnem štantu kupila še kosilo (umetnost te zlakoti 🙂). 3,41 km² velika zaplata zelenja in bajerjev v središču Manhattna obkrožena z nebotičniki deluje zelo pomirjujoče in prijazno. V park hodijo domačini in turisti na rekreacijo in sproščanje na travi ali številnih klopcah, sprehajajo pse ali pa si v enem od simpatičnih lokalčkov privoščijo kavo ali kak prigrizek.

Iz parka sva se s podzemno odpeljala do mestne hiše, kjer se nahaja tudi sloviti brooklynski most, katerega sva nameravala prehoditi, da bi prišla v hip brooklynsko sosesko Dumbo. No prehodila sva ga in naredila nekaj lepih fotk, vendar je bila gneča na ozki poti, katero si pešci delijo s kolesarji neizmerna. Dumbo je simpatična soseska v Brooklynu z nizkimi opečnatimi stavbami, hip lokali, starinarnicami in čudovitim pogledom na Manhattan. Na žalost je precej oblegana s turisti, in posledično so se pred restavracijami vile dolge vrste za mize. Ker nisve želela ure ali več preživeti v vrsti, sva se raje s podzemno odpeljala do Tribece in tam naključno zavila v odlično italijansko restavracijo.

Najprej po vodi potem pa v nebo

Nedelja je bila končno sončna, kar je pomenilo izlet okoli Manhattana z ladjico – juhu! Zjutraj sva hitro preko spleta kupila karte, nato pa se odpravila čez cesto v George’s – tipičen ameriški diner na zajtrk. Porcije so OGROMNE in komaj sva se primajala do podzemne! Ker sva si želela še kakšne nove Leviske (kupila na koncu pa sva tudi marsikaj drugega 🙂), sva se na hitro ponovno ustavila v Macy’s, ki je bila spotoma na poti do železniške postaje Grand Central Terminal. Še dobro, saj sva prišla na pravi žur! Ob odprtju so prodajalci naglas navili glasbo na katero so vsi plesali, pridružili pa so se jim tudi obiskovalci. Najbolj so migale starejše črnke, ha res so bile dobre. Sploh si ne predstavljava takšnega kadra v kateri izmed naših veleblagovnic.

S polnimi vrečkami sva se nato končno odpravila do impresivne in ogromne Grand Central Terminal, nato pa s podzemno do Times Squarea in peš do reke Hudson, kjer sva se vkrcala na ladjico za krožno vožnjo okrog Manhattna (Circle line, $43 na osebo). Krožna tura se začne na reki Hudson pri letalonosilki – muzeju USS Intrepid, pelje navzdol do Kipa svobode, obrne nazaj do Brooklyna in nato mimo Roosevelt Islanda in Queensa ter Bronxa nazaj do reke Hudson. Vodič na ladijci je bil dolgolasa verzija Jurija Zrneca z newyorškim naglasom, zvest domačin, ki je na duhovit in poučen način predstavil zgodovino in atrakcije otoka. Tudi ozvočenje je bilo super. Imela sva še čudovito vreme, tako da je nastalo kar nekaj lepih fotk iz vodne perspektive. Priporočava!

Po izkrcanju spet peš do najbližje podzemne, do katere sva prišla preko parka High Rise – bivša nadzemna dvignjena železniška proga preurejena v peš pot v zelenju. Zelo simpatično in tudi obljudeno. V hotelu sva se preoblekla in se z lyftom (taxi storitev preko mobilne aplikacije) odpeljala do restavracije Estela na romantično večerjo. Nekje okrog osmih zvečer sva zaključila in se na hitro odločila še za obisk Top of the Rock (razgledna ploščad rockafellerjeve stolpnice – $39 na osebo). Napaka! Po nakupu karte sva imela vstop šele eno uro kasneje, kar je pomenilo ob 22:30, skupaj z vsem čakanjem na dvigalo sva bila na vrhu šele ob 23h. Ponoči se vidi samo luči, kar je sicer zelo fotogenično, za predstavo velikosti mesta pa niti ne. Da ne omeniva še zmrzovanja na vetru. Predlagava obisk z nakupom kart v naprej in za boljšo orientacijo podnevi (obisk ob sončnem vzhodu ali zahodu še dodatno zaračunajo).

Čudovit Guggenheim

Ponedeljek je bil zadnji polni dan v mestu, katerega sva nameravala izkoristiti za obisk Guggenheimovega muzeja in metropolitanske galerije. Žal nama je malo zagodlo zdravje, verjetno zaradi celodnevnega vetra v soboto, tako da sva po zajtrku raje zavila nazaj v hotel na počitek. Okrog dveh nama je uspelo zapustiti hotel in se odpeljati do Guggenheima ob centralnem parku, kjer sva dobri dve uri uživala v izjemni stavbi arhitekta Frank Lloyd Wrighta (vstopnina $25 na osebo). Za obisk MET-a nama je žal zmanjkalo časa (odprt le do 17:30) – imava vsaj en velik razlog da ponovno obiščeva mesto 🙂 Iz radovednosti sva na poti domov pokukala v Bloomingdale’s. Visoka moda je pač visoka v vseh pogledih, ah ja, tako da sva trgovino zapustila brez male rjave vrečke in se s podzemno zapeljala proti Chinatownu. Namesto da bi si ogledala četrt sva zaradi slabega vremena raje zavila v simpatično restavracijo Jack’s Wife Freda, kjer sva uživala v odlični večerji tipične ameriške fusion kuhinje.

Domov!

V torek sva se že vračala domov, tako da za kaj drugega kot zajtrk in hiter sprehod v najinem okolišu niti ni bilo časa. Še dobro da ima znameniti Milk Bar eno poslovalnico na Wall Streetu, manj kot 1km od najinega hotela, ki je bil na najini to-do listi že od vsega začetka. Kupila sva nekaj kuglic in celo pito imenovano“crack pie”, katero sva do Ljubljane nosila s seboj v ročni prtljagi (z dodatno kontrolo na varnostnih pregledih). Nato sva se z lyftom ($65) odpeljala do letališča Newark v New Jerseyu. Nazaj žal nisva letela direktno v Pariz in sva prestopala na letališču v Cincinnatiju, ki se je izkazal za zelo simpatičnega in prostornega. Na prigrizku z vinom sva se zamudila v lokalu z izjemno kramljavim natakarjem in ob kozarcu vina in okusnih prigrizkih skoraj zamudila letalo. No, sva vsaj slišala, kako se po zvočniku trudijo izgovarjati najine priimke.

Za konec

New York je mesto velike konkurence in trdega dela, lahko bi rekli celo dom deloholikov. V nasprotnem primeru v New Yorku ne preživiš. Tu ni postopanja po ulicah in sedenja po kavarnah, kava se pije na poti v službo, kosilo se poje za računalnikom ob branju spletne pošte. Sproščeno pohajkovanje je dostopno eliti in turistom, ki mesto obiščejo za nekaj dni. Kljub vsej naglici so ljudje v storitvenih dejavnostih zelo prijazni, od česar je seveda na koncu odvisna tudi njihova napitnina. A je tudi mesto priložnosti, valilnica idej in prostor kjer največ različnih kultur sobiva, kljub svoji drugačnosti, kar omogoča svobodo samoizražanja in kreativnost. Prav osvobajajoče!

Za zaključek lahko poveva, da sva v New Yorku preživela pet krasnih dni. Mesto naju je navdušilo (op. za Bojana je bil to že drugi obisk) in z veseljem ga bova še obiskala, saj sva od velike izbire izkusila le majhen delček vsega kar ponuja.