Ko piševa tale potopis je za nami že skoraj celo leto… žal je taka starševska realnost. Kar pa tudi ni vedno slabo, saj tako tiste res izjemne stvari v spominu še bolj zažarijo. Naš cilj je bila Andaluzija, a smo na poti doživeli tudi malo Katalonije, Valencije in Francije. Na voljo smo imeli veliko dni, a na koncu si vedno želiš, da bi jih imel še več. Tako...
Ko imaš majhnega dojenčka, potepi postanejo drugačen izziv. Prej sva brez težave visela ure in ure na letališčih ter se vozila daleč na vse možne konce. Sedaj pa imamo novo članico, ki zahteva svoj ritem in udobje. Pa sva si rekla: Kreta je precej blizu, slikovita, ugodna in sončna. In zmotila sva se le pri zadnji stvari na katero žal nisva imela vpliva. A na koncu...
Sveti Martin, ki se skriva daleč v karibskem morju, je bil najina svetla luč v temnem covid (nepotovalnem) tunelu. Otok, ki je v zimskem času sicer natrpan s turisti, sva imela praktično zase. V velikosti hrvaškega Raba in s konstantno temperaturo med 26 in 28 stopinjami, ponuja otok prečudovite peščene plaže in če si morska duša (kot midva oba), se jih zlepa ne...
Težko je narediti uvod brez, najbolj očitne omembe in to je seveda hrana. Počasi se že ponavljava, ampak tako je to pri nama. Drži… narava je lepa in razgibana, od gozdnega Gargana, do peščenih plaž Italijanskih Maldivov. Čarobna starinska mesta s pečati raznolikih narodov. Pa mediteransko vzdušje, zgodovina na vsakem koraku, občutek za estetiko… a na...
Tole je najina prva skupna azijska država, ki sva jo zbrala na podlagi naslednjih kriterijev: za novo leto želiva biti v kopalkah, hrana naj bo okusna in narava tropsko živahna. Malo naju je tudi navdušila znanka, ki sva jo spoznala v New Orleansu, po narodnosti Malezijka in sva ji neizmerno hvaležna, saj sva tu preživela 16 čudovitih dni. Božično jutro –...
Dva lačna potepina se odpravljava čez lužo. Tja, kjer diši po gumbu (enolončnica) in jambalayai, se cedi mast od svežepečenih beignets (flancatov) in v času sezone poje na kilograme sladkovodnih rakov (crawfish). Da ne pozabiva na kozice, aligatorje, mehko lupinaste rake in sendviče s toliko kalorijami, da preživiš samo ob neprestanem gibanju na energične jazz ritme...
Dva potepina sva na potep vzela še enega barabina. Da, to je najino prvo potovanje z razposajenim in v večini svojeglavim štirinožcem. Še dobro, da naju je Provansa umirjala s svojimi naravnimi lepotami, saj je bila roko na srce pot z Ahilom (opp. najin posvojen Coton de Tulear) precej naporna. Na deževno sredo sva v službi predčasno zaključila, odhitela domov po...
Roma… mesto, ki skriva besedo ljubezen, ko ga prebereš iz nasprotne smeri. Srečno naključje za osvajalce iz prestolnice, ki prežijo na naivne turistke. In mesto resnično slovi po romantičnem vzdušju, z močnim pridihom zgodovine. Je mogočno, glasno, neurejeno in kaotično. A obenem ljubko, romantično in domačno. Za naju bo imelo vedno poseben pomen saj je bilo...